iz Kalkulte – kali/kute

Ram ram,
Varanasi ostaja se vedno izjemen plac. cuti se nekaj anticnega v zraku, nekaj prastarega, nekaj kar je povezano s tem prostorom prav tu in zdaj. Nekako mi je bilo zal da ga zapuscam, a tako pac je. Odsla sem iz Sivinega mesta v Kalino mesto (Kali kuta), v Kalkuto, kjer domuje “strasljiva” boginja Kali, ki kakor Siva ima moc prenavljanja in renoviranja oz. reinkarnacije. tako vlogo je imela tudi demetra – mater zemlje – v grski mitologiji…ampak pustimo zdej to stat…
mesto je znano po temlju Kali, kjer so nekoc zrtvovali ljudi, saj je Kali zahteval zrvovano kri, danes pa darujejo “vegetacijo”, ki uspeva na zemlji. materi zemlji das in od matere zemlje dobis. skoda da se ti zenski kulti izgubili oz. da so jih izpodrinili moski kulti, ki pa … vsaj tu v Indiji ne morejo delovati brez prisotnosti eenske energije, ki ji tud pravijo sakti (shakti). No Kalkuta je znana tudi po tem ker je tu delovala nasa krscanska Albanka, doma iz Skopja. Meter Marija.Poklon njej in vsem ostalim okrog nje. danes je mozno it v njen center pomagati, da ljudje vsaj dostojno umrejo, ce ze ne morejo dostojno umreti. kruto se slisi, ampak je resnicno.no mesto je bilo glavno mesto vse do 1930, zato se mu pzna viktorjanski stil. pa iz kalkute prihajajo najvecji zanstveniki, umetniki in biznismeni. najvecji umetnik je tisti, katerega hisa se je porazgubila med trznico sadja in zelenjave, hitro hodecih riksarjev in nevednih izrazov na obrazu, ko jih vprasas “where is the house of Tagore” …ja Tagore je bil tisti genijalec, za katerega poulicni indijci sploh slišali niso. zakaj bi le…njih pomembna je borba za vsakdanji kruh…komu je mar za umetnost in družneno kritiko…
no meni je bilo mar zato sem prisla v Kalkuti, kjer imajo “dneve” knjige in imajo ogromen knjizni sejem.
Knjizni sejem. Da, imela sem v glavi ljubljanski sejem knjig. Hm. Indija je enormna. Ravno tako je bil sejem. cez tisoc stojnic. Na milijone oz. milijarde knjig. To je bil tudi razlog zakaj sem tokrat sla v Indijo. Da bi našla knjige za svoj magisterij. Na sejmu pa sem omagala po treh dneh lutanja. Imela sem ze otecene misice. Zgubljala voljo. In knjige nisem mogla vec listati. Ko sem že izgubila voljo in sem mislila da knjig ne bom našla ter sem se že sprijaznila z dejstvom da bom mogla iti ponje v sosednji Pakistan. Se mi je zopet posmehnila sreca ali moc, da sem naletela na pravega cloveka in nasla knjige za moj magisterij. Jupi. Kaksno veselje.

Smesno cudne so te poti clovekove. Koliko ovinkov moramo narediti da pridemo na avtocesto, a brez stranskih poti, bi bilo nase življenje tako dolgočasno. Marsikaj v zivljenju se premika pocasi, sej je zivljenje zivo kolo in za vsak obrat je potrebno ogromno volje in moci…ampak se da, ce imamo cilj in vse pride ob svojem casu, le svoje srce je potreba poslusati
Indija pa … oziroma kot ji pravijo Bharat Mata Ji. Mata – mater. Mater Indija – fajn ta moja domovina v kateri se nisem ne rodila, ne odrasla, ampak počutim se nekako doma tu.se nekaj dni pocakam tu v kalijevem mestu. cakam na sestro, ki se nekje na poti med nepalom in indijo pol pa grem nekaj juzneje od kalkute….

Velik objem tokrat iz tople Tagorejeve Kalkute,

Sati

Zgrešil sem pot in hodim in hodim; iščem, česar ne morem doseči in dosežem, česar ne iščem.
Iz mojega srca vstaja in pleše podoba mojega lastnega hrepenenja.Bliščeča prikazen izprhne.
Skušam jo zgrabiti trdno; izmuzne se mi in zapelje s pota.Iščem, česar ne morem doseči, dosežem, česar ne iščem. (tagore)

Advertisements
Gallery | This entry was posted in indija and tagged . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s