zapečatena v Indiji

Kaj pa naj clovek naredi, ko se mu zivljenje zaplete zaradi enega samcatega pisma s podpisom nasega veleposlanika. ostane mu, da se usede, se umiri in se sprijazne z resnico in zacne v njej uzivati. Tokrat nisem mislila it nilkamor. pa sem vagala in vagala in vagala. usedla sem se na vlak in niti ideje nisem imela kaj naj grem. Pa sem prispela v samcato krono Indije. V Kashmir, ki je del indije in ni. Ljudje so drugacni. Nenavadno prijazni in gostoljubni. Pozna se jim, da so bili izpostavljeni tem in onim vojaskim napadom. Videli in doziveli na svoji kozi marsikaj. Sedaj iscejo le mir in sreco. Kamorkoli se ozrem se mi zdi kot iz filma. pa naj bodo to rizeva polja sijoca od sonca ali sufi grobovi ali le oranzne kulise sonca ki vsak vecer zrcalijo na novo pobeljenih hribih. izredno mocna energija povsod, ki je ne znam ne opisati in razloziti. nekje pod stcem zaboli. Ja tako jo to ko clovek zacne uzivcati in se naseli pri druzini potem lahko res razume kaj je to kasmir. Divja eksotika. Hladen navzven in topel ko se ti ljudje in dezela sama zacne pocasi odpirati. Prava luc te dezela se pokaze ko vidis kaj se skriva izza oranzne kulise. Takrat je cas za bedo in smeh. za bolezni in umiranje. za prezivetje v tem mrazu. za to da si kot clovek mocan in odporen. Ja to je divja eksotika. to kar me je vedno vleklo v mraz in hribe in ne na toplo in ne na plazo. tja kjer je tezje. tja kjer je tezje nekaj dobiti. kjer ves da za kruh in maslo so ljudje trdo garali. vem, da sem si vedno izbirala tezje poti z mnogomi stranskimi potmi, ki dosti vec povejo cloveku, ki ni prisel na ta svet da gre to zivljenje skozi. z drugimi besedami nekateri niso na svetu le zato da se rodijo, porocjo, delajo in umrejo.ampak so na svetu zaradi nekaj vec. kaksen je odgovor bom morda vedela jutri ali pa naslenjem zivljenju.
ta pot ki je bila taksana in drugacna me je pripeljala v biser v nekaj kar nisem pricakovala. ko bom prisla nazaj iz trekinga se vam javim iz verjetno dosto bolj mrzlega kasmirje kot je sedaj v Sloveniji.
Vsem tistim ki ste mi poskusali pomagati pri zapletanju s temi ali onimi papirju pri preckanju meje v Pakistan se vam res iz dna mojega srca zahvaljujem. Super ste. Nikoli si nisem mislila, da imam toliko ljudi okoli sebe, ki mi stojijo ob strani. Ostanite taki kot ste,kajti le s tem boste najvec dali sebi in svetu.
Lupcka, Ksenija

p.s. aja spet imam novo ime tokrat kasmirsko – Zuni. lepo se slisi, se lepsi je pomen. Luna.

Advertisements
Gallery | This entry was posted in indija and tagged . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s