v srinagarju je
vse v pripravi ida, muslimanskega .i. “bozica” ko se izpolni peti, zadnji steber islama. hadz. hajj. ali enostavno romanje proti Kaabi v Meko se zakljuci in je cas da se zberejo sorodniki. kaksna bo tocno gostija in kaj se bo dogajalo na tri dnevenem praznovanju me res silno zanima. seveda najbolj so v pricakovanjih otroci ki ne zatisnejo ocesa, ker ne vedo kaksna nova oblacila bodo dobili od bliznjih ali daljnih sorodnikov, kot je to v navadi. 
saj smo mi poceli isto ko smo cakali Miklavza, Bozicka ali Dedka Mraza. no mi otroci se takratne socialisticne Juge, smo imeli najrajsi moza v Belem, ki je bila le pogrutavscina Rusov. no pa da se ne bom zapletala…
v glavnem ceste so polne z ljudmi, kjer vse disi po kolacih, piskotih in khavi. khava je bil tisti znak zakaj sem se znasla tu v Kasmirju. nisem se mogla upreti temu zelenemu caju odisavljenemu s kardamom, cimetom in zafranom.
uf ja zafran. najdrazja zacimba ki uspeva me dalec stran. je edinstvenost Kasmirja. ja in le zaradi te ga odisavljenega caja sem se znasla tu, kjer sem se zasidrala pri druzini, kjer uzivan na drugacen nacin kot ponavadi, kjer se ne pocutim kot da bi potovala, ampak kot bi bil to moj dom, kot bi bila tu doma pred nekaj stoletji…
no cas je tudi za premik proti domu. karkoli ze po idu – tridnevnemu praznovanju – se spuiscam proti Delhiju, v Indijo in med guzvo in ta pravo Indijo, ki mi v tem trenutko spoloh ne ustreza, ker sem se prevec navadila tu,kjer mi je zares prevec vsec,…
Res bo drugacno to novo leto zame, kjer ni nobene decemberske mrzlice, medice ali kuhanega vina. kjer se bodo zrtvovale ovce.kuhalo se bo mesne in ne mesne jedi. jedlo kolace. in slo se bo v mosejo ali k “holy babi”, ki zivi dalec v hribih… res mi kaj boljsega ne bi moglo ustrezati…
Lupcka, zuni
