khumb mela

Bolenath,

ko se mi cas pocasi izteka, poskusam zajeti sapo in uziti toliko kot se le da. mogoce pa sem zadnjic tu ali pa ne? kaj cem Indija me je zacarala ko sem prvic polozila svojo boso vanjo. takrat se tako nevedoco. nezno. in naivno. pa sem globoko stopila. in vsako leto stopam globje in drugace.
prepuscam se energiji gurujem, ki me kljub blokadi jezikov spostujejo in vem da cutimo enkratni vesoljno energijo, ki se je spoloh opisati ne da. se posebej na tej butasti skatli, ki nosi ime racunalnik. sam kaj cmo vsaj tehnologija je pripomogla k temu, da se cujemo preko nevidnih zic, kar so aborigini poceli milijone let pred nami. na bolj spiritualen in poglobljen nacin.
na najvecjem indijskem festivali sem. imam se enkratratno. oprano vseh smeti ki so se prej nevedoc nabrale v meni…kljub najvecji gneci ki jo dozivljam v zivljenjeuje je dovollj primeren cas in se bolj primeren prostor za poglobljene misli ob vseh blagoslovih ki jih dozivljam iz minute v minuto…
Objemov mi ne primankuje. za dajanje objemov kar tako sredi ljubljane je pa za moje pojme malce pocukrano. vse mora prihajati iz srca. objemi, ljubezen, prijateljstvo…karkoli ze je…bistveno za naso kratkotrajno prisotnost na tem svetu, ki mu pravimo zivljenje…

bom shiva, sati

Advertisements
Gallery | This entry was posted in indija and tagged . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s