malce pakistana

ishpata baya, ispata baba. to kar sem privoscila sama sebi. bi privoscila tudi vsakemu med vami. novembra in decembra sem bila zaprta v oddaljeni vasici, ki ji kalasi pravijo Rukmu. le zakaj sem se odpravlajla tja v zopet tako neprijaznem zimskem casu, ko narava umira in ko smo si lahko privoscili le nekaj zarkov sonca, ko se je po treh urah skrilo za bliznjim hribom. ko ob dotiku reke zmrzne cloveska rola. ko pokaje veje od teze zmrzali. ko odporni ljudje navajani naravi, se posebej zenese, so vse bolj mocne in trpezne ter vekomaj nasmejane.namrec decembra vsako leto jih pride obiskat bog Balumain, ki se pojavi na konju, v eni roki nosi sonce v drugi pa luno. balumaina opisujejo kot tisto kar je v kscanstvu sveti duh. pride pogledat kako so in potem oddide nazaj. v pravljicno dezelo. in bogsega vedi kje je ta. ja to je cas, ko so dnevi najkrajsi in noci dolge. in kakor pri nas sveti Jurij oz. sveti Gregor prinasa pomlad na konju (ki sam po sebi simbolizira sonce), balumain je ta ki odnasa sonce v t.i. zimsko hiso, kjer se sonce ne premakne nikamor. le pociva in sele potem se zacne ocasi premikati. ja to je to.
kalasi se zgledujejo po soncnem kolendarju, lune jim kaj dosti nikoli niso pomenile. festival se zacenja ze mnogo bolj zgodaj. z vecernimi plesi mladih deklet in fantov. z uzivanjem odlicnega lokalnega vina. nadaljuje se z praznikom strocnic, ki jih darujejo klanskim sestram in z risanjem zelja na stene templja in oblikovnjem pastoralnih zivali iz testa. to je cas ko clovesko telo potrebuje veliko cistko tako telesno kot duhovno. moski in zenske so zavezani ne spati skupaj ko se vsak na svoj nacin obredno ocistijo v vodo in posebnim orehovim kruhom. le da so zenske odvzete od zrtvovanj koz.


potem nastopi cas kot bi mi rekli krst. ko so sest letni fanti in se mlajse punce sprejeti v skupnost z nosenjem tradicionalne obleke. orehi, grozdje, jabolka in kozji sir imajo posebno vlogo preko obreda ociscenja. tudi mene so sprejeli v skupnost…vsakovecerni plesi, ki se se bolj razmahnejo ob odhodu balumaina nazaj v njegovo miticno dezelo

takrat postavijo sedem metrski kres, spremlajojo njgov odhoz z bakljami, ognjem, bucnim plesom in petjem….vse do ranega jutra, ko se prikaze sonce, ko se zacne nov dan. zacne nov zacetek in novo zivljenje. prizore sem vam popestrila s slikami. imejte se rade in veliko soncnih zarkov vam posiljam iz hladnega in prelepega Pakistana. objem, Ksenija

Advertisements
Gallery | This entry was posted in pakistan and tagged . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s