debatni krožek iz Centralne Azije

zdastvujte ali salam aleykum izpod centralno azijskih step, sopotnik G. je zelo simpatično razlagal o popotovanju po Osrednji Aziji. bil je/bila sta na medenih tednih…na potovanju z mano/nami. nekega večera ko nas je sedem v jurti spalo smo vsi skupaj crkavali od smeha v njegovih pripovedkah. se mu vidi da je igralec.
začelo se je z vsemi možnimi oblikami driske. hm. ja te ode o dreku so nasploh
priljubljena tema na potovanju. še posebej so se zapičili v moj stavek, ker sem rekla da tisti ki imajo “drisko” imajo dvojno doživetje. ne samo potovanje, ampak potovanje plus….no jaz sem ga imela. dvojno doživetje. nikoli nisem vedela ko sem razlagala po mikrofonu ali brez njega ali mi bo uspelo kaj povedati do konca ali mi bo wjdlo.hja tudi z nami turističnimi vodniki je kažin. nismo vesoljci ampak smo ljudje. tudi mi imamo driske.potniki pa se čudijo.
potem smo pogovore nadgradil z WC-ji. pri nas so privatni v obliki sedeče školjke. drugje imajo čučavce, ki so še vedno privat. v centralni Aziji so pa skupni, da se razvije debatni krožek. hm ja. kako to zgleda. samo majhne pregrade so vmes. ko greš do svojega kotička mogoče srečaš kakega znanca pa kaka debata steče. tako kot se je to dogajalo pri straih Grkih, ko so še posle sklepali na wc-jih. no nam evropejcem nikoli ni bilo to jasno. čeprav v par dnevih po stepah in puščavah ko ni enaga samcatega grma ali sipine so naša dejanja postala tudi skupna. moški na eno stran ceste, ženske pa na drugo. pa smo si en drugmu špegali in se pogovarjali.
potem je dabata padla na wc papir. nekje ga ni. saj vemo leva roka umazana roka, desna roka čista roka. v iranu imajo šlauf. v turčiji in indiji kanalček pri Wc školjki, skozi katerega pod pritiskom prihaja voda ven in vse spere…bolj ko močno pritisneš pod večjim pritiskom voda steče. v večinio primerov pa vseh teh naprav nimajo. je le majhnen lavorček z voda in tvoja leva roka. ja ampak …. zato v aziji nimajo problema zlate žile. pa tudi v bolj naravnem položaju sedijo. mi smo v evropi itak taki mački da si naštimamo stol (školjko) in včasih pritiskamo da nam včasih že skozi ušesa puhti…v krirgiziji imajo wc papir, samo kaj ko je trd kot šmir papir in ima luknje vmes tako da nikoli ne veš kje bo prst ostal.hmmm. prav zabavno je kigrgiziji iti na wc zgodaj zjutraj na song kulu, torej na višini 3000 m kjer imajo skopano luknjo samo za čez poletno sezono in postavljeno pločevino okrog te leknje. pribijejo celo deske na tla in namestijo vrata. zgodaj zjutraj je zabavno to, ker se vedno znova (ker vrata se ne zapirajo) postavi pred tvojo wc kabino krava in čaka. hm. nate in te gleda kot da čaka ali ji boš kaj dal za jest ali ne. če ni krave so ovce. če ni ovc so konji in kobile. če ni vsega tega pa vsaj kak pes steče mimo. ko vse to dogajanje na tv zaslonu opazuješ ti skoraj rit otrpne od mraza. da ne govorimo kaj se dogaja ponoči. ko nič ne vidiš…tem odam bi lahko dali cele pesniteve a pustimo to stat.v živo je doti bolj zabavna, ob koncu te bolije mišice ali smeha ali od jeze, ker se vprašaš kaj za boga semn mogel-a priti sem, če imam stalno drisko . jezen si nase in na ves svet okoli sebe. potem ti postane ravno in sprejmeš zajedalce kot del svojega popotovanja in tretjič se samo še smejih, da ti hudo postane prav zares zabavno. zabavno je bilo najverjetno tema dvema mladoporočencima na medenih tednih čez centralno Azijo kaj vse ta mogla prestati…

tistega večera je G. pripovedoval zgodbico o kraljični ki je iskala svojega princa na belem konju in ko je že skoraj obupala ga je našla in ga popeljala skozi tri dežele. prva je bila puščavska, plemenska in vroča. strašansko vroča, da je popil 6 l vode na dan. druga je bila puščavska, vlažna in še bolj vroča, a za razliko od prve so tu bila mesta, ki jih je zgradila človeška roka in je bilo dovolj hrane in dovolj vode. tretja dežela pa je bila hladna. kjer sta spala v jurti na tleh. jahala s konji in gledala oddaljen sneg na pobočjih nebeškeka gorovja…ter zmrzovala v hladni jurti medtem ko so zunaj nje mukale krave in se oglašale ovce. do prvega mesta sta potrebovale štiri ure vožnje koliko je to ža na konju?

meni pa je v mailu napisal “Ksenija zlata. v veliko čast mi je da sem te spoznal. Če tebe nebi bilo, bi verjetno pobil vse okoli sebe. Pa 500 stvari preveč sem vzel sabo na vse naše makadame in driske…

in poslal spodnje slike s komnetarji…

…in prilžnostna predavateljica o vzgoji in predelavi in predelavi bombaža. ja ja

v skrbi za mednarodne odnose

…in nikdar tiho razen kadar ješ…(kako zelo podobno meni)

pa telovadba za preganjanje dolgčasa in težav…

po možnostih in okoliščinah nikdar sama…

v družbi jezikajočih bab…

Ne nehaš pa tudi če te ljudje skoraj na kolenih prosijo..hahahaha.

kot neusahljiv vir smeha in duhovitih zajebancij..

te pozdravlja prijateljica…

in prijatelj, ko je sit in naspan..

pa cartanje nekje drugje…

ko se se srečna v sebi vračaš spet naprej.

stane na drugem mejlu pa je dejal
“zakaj je na issykulu deževalo?” ker so dež šamani neuspešno preklicali…….s šamanko vred ki drži kost v roki kljub temu da je vegetraijanka….
in samo toliko – nobena od slik ni moja – so od mojih prekrasnih sopotnikov

ksuša
Advertisements
Gallery | This entry was posted in kirgizistan, turkmenistan, uzbekistan and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s