Zelena pikica na zemljevidu – Slovenija

Resnično mi je srce poskočilo, ko sem zagledala našo cesto z ovinki in s prijaznimi ljudmi. Res je super ta naša Slovenija, ta drobna zelena pikica na zemljevidu, ki diha drugače, žari z drugačno bravo, še okus je drugačen. Le videti jo je treba in začutiti, jo ponovno doživeti. In dobro jo je brati med vrsticami. Vem, da globoko v vsakem med nami počiva tista prava slovanska mogočna duša, v kateri je dovolj prostora za dodaten “spodrsljaj”, ki ga znamo vzeti kot “učilo”. Mislim na pot, ki me je ponesla drugam, čez meje, med svoje ljudi – ti živijo tako tu, v Sloveniji, kot v drugih predelih sveta. tam nekje med kulisami soncnih vzhodov in zahodov.
Kljub temu vedno znova vprašujem, zakaj moramo toliko prehoditi in prepotovati, če je doma tako lepo. Potovanje, ki ga ves čas opravljamo vsak po svoje, je potovanje v nas same. Nekateri to lahko storijo doma, jaz pa sem za to morala prehoditi neskončna azijska prostranstva. Širine pa nisem našla v hribih, puščavah, rekah …, temveč v ljudeh. V Sloveniji zaradi motečih dejavnikov (zahrbtno obrekovanje, nepotrebno zapletanje, nesproščenost, neprožnost, ujetost, ozkoglednost, stigmatizacija) nisem mogla do ravnotežja, ki sem ga iskala. Zmeraj znova pa ga najdem tam nekje pod Himalajo. Ko se vrnem domov, sledi notranje potovanje. V miru prežvečim vtise in doživetja in grem naprej.
Ta zeleni in spokojni košček, ki smo ga poimenovali Slovenija, pa verjetno dobro dene tudi izmučenim gospodinjam, zgaranim delavcem, delavnim medecinskim setram, nezadovoljnim pravnikom, molčečim učiteljem in drugim, ki so večji popotniki od tistih, ki le zbirajo žige in vize v potnem listu. Potovanja so za tiste ki, hrepenijo po neznanem in se prepustijo danim trenutkom ter živijo s srcem; tistim, ki si polnijo baterije s polno žlico vsakdana.
Še zmeraj pa ne najdem odgovora na vprašanje, kaj je realno. tu ali tam ali celo pot vmes? Morda gre le za eno in isto stvar, gledana z različnega kota. Kaj je ta resnica, ki jo iščemo, ne vemo pa točno, kako izgleda?
Po dolgem iskanju je dobil odgovor na svoje vprašanje budistični učenec,
poznejši asket, ljubimec, mož, oče, prevarant in spet učenec. Dobil ga je prav na razkolu svojega življenja:
“HOW CAN ONE PREVENT A DROP OF WATER FROM EVER DRYING UP? BY THROWING IT INTO THE SEA”

Naj bo gospodar vesolja z nami, z nami na poti do ravnotežja in sočutnosti.

imejmo se radi, Ksenija

Advertisements
Gallery | This entry was posted in slovenija and tagged . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s