TREKING – ISLANDIJA

Organiziramo avanturistična potovanja z avtobomili po Islandiji. 

Za program, ceno in ostale informacije kliknete na ta link: https://shaktipotep.com/2012/04/23/islandija-potovanje-z-avtomobili/

Spodaj je opis enaga najlepših trekov v Evropi, ki se ga res ne splača izpustiti če se odpravljate na Islandijo 🙂

1. dan: islandija je res specialna. za ljubitelje narave še posebej. popularni treking, ki vodi od Landmannalaugar (prebere se Lamdmanalojgr) pa do Thorsmorka, je res odličen. pa ne zaredi trekinga samega. ampak zaredi tega ker pot od severa do juga vodi skozi popolnoma različne pokrajine. seveda so povsod prisotni vulkani, a vseeno pokrajina je res različna. za na pot je potrebno vse nakupiti in od hrane, pijače, trek opreme, šotorov, loncev, gorilnikov,… in vse je potrebno nositi s sabo, kajti na islandiji ne poznajo kakega prevoza kot v Himalaji. nimajo oslov, jakov, konjev,…konje imajo sicer na pretek, a jih ne uporabljajo za take vrste prevoza. islandski konji.
no tako sezačne prvi dan. z vso kramo naloženi smo začeli naš60 km dolgo traso. prvi dan se hodi več alimanj po terenu riolitne in obsidiajanove vulkanske osnove. Hm ja celo kraju, kjer se nahaja prva koča se imenuje Hrafntinnusker oz. obsdijanov vrh. islandki jezik je res ubitačen, tako da si človek polomi jezik. lih v spomin spraviš prvi del besede, pa zadnjega pozabiš.na kilometre dolge besed eimajo. hujše kot nemci.
no, prvi da
n se vidi še fumorole, če sem natančnasulfatore(po domače pod površjem je precej vroče zaradi vulkanske aktivnosti in le – tu se nahaja žveplo, ki v obliki plina ali vode pod pritiskom toploteprihakja na površje) tako da vse smrdi po gnilih jajcih, ki je v bistvu žveplo. pokrajina pa je fenomenalno pisana zaradi vsehmineralov vulkanskeha nastanka, ki se tu nahajajo. najhujše je v koči, ker je noter 60 ali več ljudi. dosti jih smrči, pogovarjajo se v spanju in čez noč ob vseh teh telesih sem se že res počutila kot v kotlilnici. še sreča da imam vedno čepke za ušesa s sabo. no vsekakor bolje spati na toplem kot spati zunaj, kjer je bilo zelo mrzlo. na začetku junija so šotorili še na snegu, pred kratkim pa je šotore zaradi premočnega islandskega bočnega vetra vse skupaj s kramo odneslo. aja, pa na islandiji imajo popolnoma drugačen sistem koč. noter ne smeš niti na čaj, če šotoriš. svašta. samo tako pač je. za tiste zunaj precej precej precej hladno. mi smo pa si kuhali, kar smo imeli s sabo. hrano iz vrečk. sir.puter. pašteto.toast. čaj.več kot to bi bio vse pretežko.aja da ne pozabim, suher ribe – fiskur. to je nekaj najboljšega in že z minerali je obagateni. torej en fiskur in full power. v glavnem v koči vsak si kuha sam. kajti 60 ljudi v kuhinji,to je prava organizacija. ampak še kar funcionira.


2. dan:
drugi dan je pokrajina precej bolj razgibana. ko gledaš od daleč se človeku ne zdi težka. je pa recej gričevnata. en kucej gor. pa en dol. pa spet gor in spet dol. saj bi bilo čist na izi če ruzaka s 15 kg ne bi imala. hrana pa šotori. pa vse možne lonce, ma ni da ni,…no kakorloli. danes je prvi dan kjer se zelo lepo vidi četrti največji ledenik v islandiji, Myrdalsjokull, ki je visko 1480. Mydalsjokull je močno izbruhnil 1918. sedaj se čaka kdaj bo vulkan Katla, ki se nahaja pod ledenikom, začela spet kaj delovati.na poti smo tako videli tudi ledeniške jame. razpoke v ledu. in pod ledom vodo, ki je spet vrela izpod površja. v glavnem ledeno – ognejna pokrajina. Kakorkoli na določeni točki (nekje na sredi poti) smo se povzpeli na hrib. super razgled. tudi jezero Alftavatn se je videlo. To jezero je bila naša naslednja točka, kjer prespimo.ta dan se pokrajina iz sušne riolitne pokrajine ob spustu spremni v zeleno z mahom poraščeno pokrajino. res odlično. kot zanimivost velja tudi to da pred ne vem kolikomi miljonimi leti, je tu na sredini obrtajalo veliko jezero, zaradi delujoče pokrajine (vulkani, potresi) je nastala razpoka. nastal je ogromen kanjon. in voda se je skozi kanjon iztekla v morje na jugu.ostalo je samo to jezero v dolini. kjer je res lepo (velikokrat pa tu dežuje). še posebej zvečer ob polnoči, ko je tisto polnočno sonce neredi jezero leskatojoče. to je takrat ko se sonce skoraj dotakne površje zemlje. tu se mi je res zazdelo, da je sonce bližje zemlji in celo oblaki so drugačni. večlpastni in blizu so.

3. dan: dan puščave. črne puščave vulkanskega peska, kjer se je nekoč nahajalo veliko jezero. sedaj pa le puščava. moram priznati da se dan vleče v nedogled in tudi najdaljši dan je. zato sem se odločila da počakam do zjutraj in da vidim kakšno je vreme. ker je bilo lepo smo se povzpeli na hrib nad jezerom. od tu je pa še lepši razgled in celo vidi se skoraj celo traso današnje poti na eni strani in jezero z okolico na drugi strani. le paziti je potrebno, da ne poškodujemo mah, ki so pljuča islandije, kjer se zadržuje vlaga in voda.saj na islandiji nimajo drevs oz. jih je malo. iz hriba smo se opravili kasno, odšli smo nazaj do koče ter proti naslednji točki. proti emstrurju. najprej smo hodili preko dokaj zelenega dela, potem pa večino poti preko puščave oz. čnega puščavskega peska in praha, ki so ga vulkani spremenili v pesek, ki so bruhali izpod ledenikov. na ta dan se prečka tudi reke. a je jutri dan za prave reke. za pravo prečkanje ledeniških rek. 🙂
zato smo pa imeli idealno prenočišče za spanje. pod ledenikom na eni strani in v neposredni bližini kanjona na drugi strani. kanjon smo si šli pogledat. res je ogromen. sokoli ga preletijo v celoti. v bližini kanjona pa je neznosno smrdelo.
pa nisem vedela niti zakaj (pri prejšnjih dveh krogih se to ni zgodilo) in vreme se je pa spreminjalo kot pri nas aprila. dež. sonce. veter, dež. sonce. veter…najbolj sem se smejala zvečer ko sva s kolegom iz Islandije pila pivo. vodiva dve ženski ki šibajo v hrib in spet na drugem koncu eno drugo ki hodi mimo naju tako kot bi slalom hodila. torej je hodila v polkrogih. kolega me pogleda malce začudeno, se začne smejati in mi pravi, da so ljudje iz kontineta zelo čudni in nerazumljivi. cel dan hodijo od 6 do 8 ur. enim pa kar ni zadosti. enoi tečejo v hrib, drugi pa slalomirajo. jaz mu rečem, da jih najverjetneje zebe, ker niso navajeni na te tempreature in mu še povem, da sem jaz malce prilagojena, ker sem preživela štiri zime brez gretja v himalaji in hindukušu. zato mi je všeč spati pod ledenikom. druge pa najverjetneje zebe. je pa tudi res, da pod ledenikom rastejo že lepe anglelike, kar je znak poletja.
ampak mater res je smrdelo. vprašam lastnico koče, kaj se dogaja. pravi da so zaznalo neko dogajanje izpod ledenika, da je Katla začela nekaj delati. da ni nevarno, ampak pot do slapov v bližini ledenika so prepovedane za obisk ( je trasa zaprta), ker je slap čisto črn, saj uhaja žveplo izpod ledenika.hmmm. islandija pač. nam je to čudno. njim pa vsakdanje.in kot sami pravijo čakajo da se nekaj zgodi. res se jim poza, da živijo z naravo.

4. dan:ta zadnji dan je spet zelo razgiban. iz emstrujrja se podamo še bolj proti jugu proti thorsmorku. thorsmork pomeni dobesedno gozd boga Thora. o tem nisem še nič napisala. res verjamejo v ta nevidna, skrita, nadnarabvan… in ne vem še kakšna bitja, ki za njih v slovenščini nimamo izraza. poleg tega je islandija dežela, kjer se vsa bitja zelo dobro počutijo.
no mi našo pot nadaljujemo preko kanjonov in se vzdignemo na ploščo od kjer se vidi še drugi manjši ledenik
eyjafjalljokull, ki se nahaja na zahodu. iz določene točke se lepo vidi heklo, najbolj delujoči vulkan. lepo se leskleta led modrikaste barve na ledenikih ki je star več kot 2000 let. mene je današnji dan pokrajina spominjala na SV Pakistan in sem se počutila kot doma. se je pa zgodilo nekaj zelo zanimivega. za prečkanje kanjona so postavili most v bližini ledenika. jaz sem ostala za drugimi in sem nekaj slikala. stopim še na most in opazujem kako zelo je črna voda v kanjonu. prej res ni bila taka, sem si mislilain tudi smrdelo je še vedno neznosno. tu še bolj ko smo v bližini vulkana. kar naenkarat se strese.jaz odkočim na mostu. takoj pomislim potres.in res je bil. lokalci čisto mirno pravijo da je res bil in vse več jih bo še prišlo. spravim fotoaparat in stečem za drugimi, ki so bili kar precejk pred mano.
zadnji del treka spominja na domače kraje. tako v zadnjem delu ko zapustimo kanjone in se spustimo proti ledenikom od daleč se vidi morje in reke
Thorsmorka, kamor se prepletajo reke (nekje okrog 20 jih je) in se izlivajo v morje. prečkamo eno večjo in eno manjšo reko. ledeniško seveda. v eni izmed močnih rek se meni odtrže podplat zaradi močnega toka. komaj se prišla ven. kot bi hodila s plavutkami. in k sreči nisem padla z ruzakom vred.
pokrajina na drugi strani reke se spet drastično spremeni. kar naenkrat se pojavi rastje. tako je kot pri nas v predgoreskem svetu. rožice. ptiči. gozd.
svašta še sama ne morem verjeti. čez dobra 2 km pridemo do cilja,krej si vedno znova po 60 km hoje privoščim vafej obložen z marmelado iz domačih borovnic in seveda po islandsko obložen s smetano. takarat mi je najlepše.čista uživancija. ne ne presežek uživancije. večina ostalih uživa ob zasluženemu Viking pivu.živela civilizacija mi nekdo prišepne, mi pa se počasi vkrcamo na bus, kateri prečka 20 rek. to je potrebno doživeti res. kakor treking. vedno znova se ga veselim in škoda da je bil ta zadnji v tej sezoni. jaz osebno bi ga malce še podaljšala za kake dva dni pa bi preko enega prelaza prišli do skogarja. zananega slapu in kraja, ki se nahaja skoraj ob morski obali. mogoče naslednjič.
Advertisements
Gallery | This entry was posted in islandija and tagged . Bookmark the permalink.

One Response to TREKING – ISLANDIJA

  1. bless you with regard to the particular blog post ive really been looking with regard to this kind of advice on the net for sum time these days hence with thanks 313723

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s