sahara

Sahara.

Prazen prostor z luno, soncem in zvezdami. In mikroskopskim življenjem občasnih karavan. Črni šotori in beli nasmešek na čokoladni polti. Globoko zazrte oči v daljavo neskončno valovitega rdečega in drobnega peska.

Pustinja. Brez pločevine. Brez plastike. Brez objektov. Brez besed. Brez motenj. Brez vsega. Vakuum prostora, vakuum predmetov in vakuum duha.

Tišina. Tako neverjetna tišina. Brez ptic. Brez šelestenja listja. Brez burje. Brez ničesar. Čisto brez zvokov. Tišina ki je skorajda že moteča za evropsko nemirno dušo, ki je navajena stalne akcije.
Sahara. Sonce in luna. Ko se ob njuni izmenjavi v pesku kažejo sence moje esence. In vedno ista vprašanja. Čemu vse te poti? Čemu vse skupaj, ko vedno znova ugotavljam, da kar rabimo je notranji mir, ljubezen in zdravje.

Advertisements
Gallery | This entry was posted in maroko and tagged . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s