ISLANDIJA, VIKINŠKA LEDENO OGNJENA KRALJICA

Besedilo in fotografije: Mag. Ksenija Čermelj

Islandija je osamljen, divji in čudovit vulkanski otok, kjer narava kar buhti v svojih presežkih in navdušuje z dolgimi ledeniškimi jeziki in številnimi delujočimi ognjeniki. Na tem otoku sredi Atlantika si roko podajata led in ogenj in se pod arktičnim polom skoraj dotikata sonce in luna, zato poleti lahko doživimo polnočno sonce, pozimi pa večno temo z magičnim severnim sijem.

IMG_3658Reykjavik, najsevernejša prestolnica Evrope, je stisnjen v zavetje enega izmed številnih fjordov, kjer živi vsaj tretjina islandskega prebivalstva, v okolici pa kar 60% oz. približno 200.000 ljudi. Domačini imajo avtomobile in hiše nezaklenjene, kar čudi vsakega evropskega prišleka. Kmalu za tem zbledijo stereotipi o togih Islandcih, ki so izjemno zadovoljni in svobodomiselni, a vseeno ohranjajo severnjaško stoičnost. Živijo z naravo in si znajo vzeti čas zase in medsebojna druženja, kar je še posebej opaziti v živahni in kulturni prestolnici, kjer knjigarne in kavarne polni intelektualna elita in sodobni alternativci. Ob vikendih se pa  razvname še nočno življenje, ko se družijo v pubih in popivajo pozno v noč.

Reykjavik je v preteklosti bil tudi prizorišča dogovora med Reaganom in Gorbačovom o dokončanju hladne vojne in sedanjih demonstracij proti priključitvi k EU ter nedavnega soočenja s finančnim zlomom iz katerega so se, za razliko od ostalih evropskih držav, Islandci izvleki v nekaj letih, ko so nacionalizirali predhodne privatne banke.

Namesto zgodovine, geologija

IMG_1001Islandci namesto zgodovine in umetniških dosežkov raje pokažejo svetišča zemlje, ki so jih preoblikovale reke, ledeniki in vulkani. Geološko gledano je Islandija mlad otok, nastal pred približno 15 do 2 milijona let in še danes sodi med bolj aktivna vulkanske območja z več kot 30 aktivnimi vulkani, kjer lava prekriva kar 11% ozemlja. Vulkansko aktivnost in številne potrese povzroča atlantski hrbet oz. stik dveh največjih tektonskihplošč, ki se letno razmikata za kar 7mm. Islandci so vulkane in ledeniške reke izkoristili v energetski in toplotni vir. Vroča para, ki prihaja iz globočin zemlje omogoča geotermalno ogrevanje domov, cest ter rast zelenjave in sadja pod rastlinjaki, kjer uspevajo tudi tropske banane. Na otoku je bila, za razliko od danes, do 14. st. značilna mila klima, ki je omogočala gojenje koruze, žitaric ter IMG_2825zemlja je bila poraščena z bujnim rastjem in gozdom ter omogočala vzrejo živinoreje. Prav taka dežela je pričarala Vikinge, ki so začeli osamljen in še neposeljeni otok naseljevati v 9. stoletju. Vikingi, ki se jih mogoče spominjamo po Asterixu in Obelixu, so bili neustrašni osvajalci in veliki poznavalci morja, ki so pripluli z dovršenimi ladjami tudi na Islandijo. Prvi Islandec je postal norveški Viking Ingolfur Arnarson, ki se je ustalil na zahodnem t.i. »zadimljenem zalivu« oz. Reykjaviku. Kasneje so se na otok naselili še Kelti ter ostali skandinavski Vikingi. Mešanica vseh so današnji Islandci, ki so na svoje korenine zelo ponosni.

 

Med Evropo in Ameriko

IMG_3546Sveže in sončno jutro me prežene iz mesta na neprometno pot, ki jo spremlja čudovita pokrajina pastelnih barv zelenih in zlatorumenih odtenkov. Kmalu se odprejo razraščena pobočja z mahom in sinje modro jezero Thingvellir preko katerega poteka atlantski hrbet. Ob jezeru je tudi vidna razpoka med „celinama“, ki predstavlja najpomembnejšo geološko, pa tudi zgodovinsko točko za Islandce. Tu je namreč leta 930 bil ustanovljen prvi evropski parlament, ki je deloval do prihoda Norvežanov, ki so jih kmalu zamenjali Danci. Vse do 13. st. pa so se vikinški parlamentarci iz 39 zveznih islandskih pokrajin za dva tedna vsako poletje zbrali v Thingvellirju in odločali o problemih in sprejemali zakone. Tako IMG_3191so leta 1000 uzakonili krščanstvo, leta 1944 pa na istem mestu izglasovali neodvisno republiko Islandijo. Številne opise preteklih in sedanjih časov vključujejo knjige islandskega nobelovca, Halldor Laxnessa kot tudi številne islandske sage. V slednjih lahko preberemo opis Leifur Erikssona, ki leta 1000 z ladjo pristane na vzhodni obali Amerike. Novo odkrito deželo poimenuje Vinland. Prva popotnica Gudridur Thorbjarnardottir pa je tam rodila sina, prvega „Američana” z vikinško-keltskimi koreninami. Nekaj let kasneje je odšla na romanje v Rim, kjer je papežu pripovedovala o Vinlandu in minilo je dolgih 500 in več let, da smo Evropejci ponovno odkrili Ameriko, nekdanji Vinland.
61Le streljaj stran od Thingvellirja se nahaja znan Geysir, kjer vsakih nekaj minut butne v zrak vrela voda, ko se v globokem žrelu segreje do temperature 127ºC ter s tem sproži val začudenja in fotografiranja vseh, ki so si prišli ogledati svetovno čudo gejzirja.

 

Vulkani so ženskega spola, ledeniki pa moškega

IMG_8670Od Geysirja neasfaltirana pot vodi v divjo notranjost, kjer kraljujejo veličastni ledeniki in vulkani. Zapeljem se preko težko dostopne arktične in neposeljene tundre, kjer se veter tudi v poletnih mesecih zareže do kosti. Po številnih brezpotjih notranje planote srečujem le preplašene ovce, ki jih je na Islandiji trikrat več kot ljudi, z veliko sreče je pa možno videti enega redkih sesalcev, polarno lisico. Od tu kjer kraljujejo tišina, samota in svoboda, se peš podam na znameniti treking po 60 km dolgi poti IMG_8811vročih izvirov“. Pot spremljajo razraščena pobočja z mahom, ko se izza nizkih in gostih oblakov prikaže pobeljen vrh najbolj aktivnega osamelega vulkana, Hekle. Mesečevo pokrajino številnih gričev krasijo lavina polja, fumarole, gejzirji, ledeniške reke in jezera, ki jih je potrebno prečkati. S težkim nahrbtnikom hodimpo kamniti črni puščavi, preko snežišč in mokrišč ter pozabljam na vsakdanje probleme sodobnega sveta. Sredi arktične divjine se je možno pogreti v toplih vrelcih ali se IMG_9685ohladiti pod številnimi slapovi ter si v zelenem gozdu boga Thora nabrati gobe ali slastne borovnice. Vso pot pa spremljajo razgledi na pobočja treh ledenikov Myrdasjökull, Eyjafjallajökull in Tindfjallajökull, katerim so Islandci kot ostalim ledenikom nadeli moška imena, vulkanom pa ženska.

ISLANDIJA2012 1150Ustavim se tudi v bližini nedavnega izbruha Eyjafjallajökulla, ki je postal prava turistična atrakcija, kjer je z mahom poraščena pobočja in ledenik prekril vulkanskim pepel. Ob izbruhu so Islandci pomislili, da se bo prebudila sto let speča vulkanska kraljica Katla, ki leži pod sosednjim ledenikom Myrdasjökullom. Izbruh Katle bi povzročil večje oputošenje z izlivom ledenika spremenjenega v deročo reko s plavajočomi kosi ledu. Tak primer se je dogodil leta 1996, ko je izpod največjega evropskega ledenika Vatnayökulla, izbruhnil vulkan in s seboj nosil ledene kose. IMG_7109Takrat je pretok reke narasel do 45.000 m³/s in s seboj nosil 3200 milijonov ton vode z ledom in 100 milijonov ton usedlin. Ko mi domačin Örlygur to razlaga s prstom kaže na porušen most in novo zgrajeno cesto in doda: „To kar vidiš je razdejal najhujši ledeniški izliv. Najhujši neledeniški izliv je bil Lakigigar v 18. st., ki velja za najsilovitejši izliv na svetu. Tam se je zemlja kar razprla. 15 km³ lave je prekrilo 600 km² površja. Zaradi erupcije, ki je IMG_7766izpustila do 500 milijonov ton plinov in 140 milijonov ton žveplovega dioksida je poginilo vsaj 30% živine in umrlo 10.000 ljudi. Strupeni črni oblaki, ki so zajeli večji del severne Amerike in Evrope, so za nekaj mesecev zakrili sonce, medtem ko je padal ‘kisli dež’, so ljudje umirali od lakote. Take klimatske spremembe so posledično vplivale na gospodarski zastoj, kar je bil povod za francosko revolucijo.“ Ob pogledu nekoč z lavo in sedaj z mahom poraščeno pokrajino, naglas razmišljam kako lahko živijo v strahu, a domačinka, ki živi na kmetiji pod vulkanom, prestreže moje misli in pravi, da ne živijo v strahu in da o vulkanih prav zares razmišljajo samo, ko prišleki sprašujemo po njih. Njej se zdi veliko bolj nevarna vožnja po evropskih cestah.

 

Hoja po lunarni pokrajini

90ISLANDIJA2012 385Ob južni obali v oči bode največji evropski ledenik Vatnajökull, po katerem Vikingi poimenujejo deželo v Island oz. v „deželo ledu”, kjer se nahaja tudi najvišji vrh Islandije z 2110 m. Polovico 8400 km² velikega ledenika je spremenjen v naravni park Skaftafell, ki v višjih legah vabi do ledeniških jam, ob vznožju pa do ledeniških jezikov in tam nahajajočih se lagun. Kosi ledu se vsako leto intenzivnejše trgajo in tvorijo ter zapolnjujejo nastajajoče lagune. V najbolj znani laguni Yökulsarlon je omogočena vožnja z amfibijskim vozilom, ki je bilo uporabljeno tudi v vietnamski vojni. Vožnja med ledenimi kosi velja za edinstveno doživetje, kjer se da videti tudi tjulnje.

IMG_8934Od tu me pot vodi proti severu, do surrealne pokrajine Myvatn, kjer se ob polnoči rdeče sonce izgublja v kulisah arktičnega kroga pod katerim Islandija leži. Črno pokrajino vulkanskega peska spremljajo ugasli psevdokraterji, raznobarvna polja lave, fumarole ter geotermalna in kraterska jezera v turkiznih odtenkih. V bližini kraterskega jezera Askja je astronom Armstrong vadil pristanek na Luni, saj se človek tu res počuti kot na Luni, ko hodi med izvrženim in kuhajočim blatom po rumeno, zelenim in rdeče obarvanem lavinem polju. Le dva kilometra v globino magma IMG_2904segreva talno vodo do 200ºC, s katero ogrevajo domove in kot para je okolju prijazen in poceni električni vir energije in toplote. Prav zaradi nepredvidljivosti narave se ni čuditi le polovični moči eni izmed petih geotermalnih elektrarn, kjer vroča para, ki poganja turbine prihaja iz 2,2 km globokih vrtin, kjer para doseže 350ºC. Za tak vir toplote in energije v preteklosti ljudje niso vedeli, ko so še živeli v vlažnih zemljankah in edini vir toplote jim je oddajala nagnetena živina v spodnjem delu hiše. Naravne pojave pa IMG_0233so si razlagali s prisotnostjo nadnaravnih in nevidnih bitij, predvsem škratov, vil in trolov. V te Islandci še danes verjamejo in niso le del domišljije, ki je nastala v znanih Tolkeinovih romanih, ampak so del še vedno žive skandinavske mitologije.

Skozi to območje teče tudi najdaljša islandska ledeniška reka, ki znotraj islandskega velikega kanjona tvori najmogočnejši slap Evrope, Dettifoss, ki ga zaradi pretoka 110 km³/s imenujejo kar evropska Niagara.

IMG_3115Islandci se poleg proizvajanja energije ukvarjajo tudi s turizmom in kmetijstvom, po večini z ribištvom in sleherni prebivalec poje kar 90 kg rib letno. Za najbolj okusne veljajo lososi in arktične postrvi. V zaliv ob simpatičnem severnem mestu Husavik pa se zatečejo ogroženi kiti, ki so prava paša za opazovanje, a ni bilo vedno tako, ko je bilo močno razvito kitolovstvo o čemer pričajo zarjavele kitolovke. Kiti so preživeli zahvaljujoč Michaelu Dietzu, ki je leta 1857 odkril petrolej. Pred odkritjem ISLANDIJA2012 344petroleja so bakle gorele s pomočjo loja kitov, še posebej cenjen je bil loj kita glavača. Potreba po loju se je v 19. st. tako povečala, tako da so na leto ubili do 15.000 kitov in bi prišlo do izumrtja tega nežnega sesalca, če ne bi prišlo do odkritja surove nafte in posledično petroleja. Kitolovstvo na Islandiji je sedaj prepovedano, a kljub prizadevanju najrazličnejših organizacij kvota za znanstveni ulov še vedno znaša 200 kitov letno. To je nerazveseljiv podatek, saj dobro vemo, ISLANDIJA2012 007da se meso kitov prej ali slej znajde restavracijah, ki ponujajo kitov zrezek. Ponujajo pa tudi meso zgnitega morskega psa ali njorke ter ovčje glave in ovnove faluse. Slednje si je možno ogledati tudi v muzeju falusov v Reykjaviku, kjer imajo razstavljenih preko 300 falusov različnih vrst sesalcev. Med razstavljenimi vsekakor izstopa največji, pol drugi meter visok, falus kita; najbolj bizaren pa je falus trola in še bolj bizarni so srebrni ulitki človeških falusov, ki se bodo po smrti dobronamernih dobrotnikov znanega nogometnega moštva znašli v muzeju.

ISLANDIJA2012 597Vse to in še več je možno doživeti le tu. Na samotni in divji deželi leda in ognja, polnočnega sonca in pitnih rek, kjer se človek izgubi v njeni brezčasnosti in začne uživati tako koz Islandci, tukaj in zdaj.

Advertisements
Gallery | This entry was posted in islandija, članek and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s