Turkmenistan in Uzbekistan – Na stičišču svilene ceste

Ste že slišali za najbolj ne turistično in neznano deželo v Centralni Aziji, za Turkmenistan? Ste vedeli, da se še danes Turkmenski nomadi oblačijo v kučme in jim je konj glavno prevozno sredstvo? Ste morda vedeli da dežela nosi najstarejše ostanke indoevropske civilizacije in je bila dom Selžukov (Turki), ki so z migracijami prinesli tudi znanje tkanja preprog v Turčijo in v Bosno. Kdo pa še ni slišal za opevani Samarkand, Buharo in Hivo? Sem so se stekali vsi kraki svilene poti. Tu je doma znanost, umetnost, glasba in arhitektura, ki še dandanes zrcali odsev tisti časov s svojimi peščenimi in turkiznimi kupolami, medresami in tržnicami. Morda pa smo le pozabili, da prav od tu dobimo algebro in algoritme? Pa kanon medicine? Prve zemljevide? Modra se še spominjate bojevitega Timurlenka, ko je dal zgraditi najbolj opevano mesto na svetu – Samarkand. Njegovemu vnuku se lahko zahvalimo za najobsežnejše astronomske observatorije, medrese in znanosti, ki je priromala sprva do Carigrada in kasneje tudi do nas. No mogoče bi nas pa bolj zanimali bazarji, lokalno življenje domačinov, lutke ali pa plesi. Morda celo sedanja politika in ostanki sovjetskega socializma?

Potovanje pričnem v Aškabadu, prestolnici Turkmenistana, kjer si ogledamo vse glavne spomenike mesta, nekateri med njimi so narejeni tudi iz zlata, kot so številni kipi bivšega predsednika Turkmenbašija, ki je odgovoren za nastanek tega zelo modernega mesta sredi puščave, ki se z svojo neverjetno marmornato arhitekturo resnično ponaša. mesto je resnično kot feniks sredi puščave. Turkmenbašijevo mesto pričaram s številnimi zgodbami, skorajda legendami, ki segajo tudi v zgodovino Turmenov, ki so tudi v Bosno preko Turčije ponesli izdelavo preprog. Prav izdelavo le teh so lahko pogledamo na znanem bazarju (tržnici), kjer so t.i. “buharske preproge” doma. Od tu as post vodi do zapuščenih mest. V nekoč znane mestu Mera, kjer cvetijo prave civilizacije in od kjer npr. dobimo svilo tudi mi v naše kraje. Le streljaj stran se v sušnih hribih nahaja mala vasica Nohur,  ki nas pričara s svojevrstno arhitekturo, pokopališčem s kozjimi rogovi, romarskimi svetišči ter nomadskim načinom življenja in neverjetno gostoljubnostjo z zlatim nasmeškom nasmejanih prebivalcev.  O njih krožijo miti in pravijo, da so potomci Aleksandra Velikega ali pa potomci trinajstega izgubljenega izraelskega plemena. Kdo bi vedel? Od tu nas vodi skozi puščavo vse do plinskih kraterjev, zapuščenih vasic vse do uzbeške meje, ki jo zarisuje reka Amu Darja, ob kateri je vzniknila nekoč cvetoča civilizacija Horzem. Prespimo v zapuščenem  sovjetskem kolhozu in si ogledamo mesta nekoč cvetoče civilizacije; tudi na uzbeški strani, ki jo krasi turkizna Hiva od kjer v Evropo dobimo algoritme, algebro, prvi zemljevid … in še in še. Nepoznani Turkmenistan je absolutno vreden ogleda.Uzbekistan pa krasijo številna znana mesta kot so: Hiva, Taškent, Bukara in neštetokrat opevan Samarkand. Vsako mesto izstopa s svojo edinstveno arhitekturo. Mi se tu izgubljamo po mošejah, medresah, bazarjih in občudujemo od kod so znanstveni dosežki priromali v Evropo.

S seboj prinesem ročne izdelke in glasbo.

Tu se nahaja nekaj fotografij: Turkmenistan in Uzbekistan.

Advertisements
Gallery | This entry was posted in predavanja, turkmenistan, uzbekistan and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s