nepogrešljivi jaz

Zunaj vasi živi nevarna kača. Napade in piči vsakogar, ki se ji približa, in s svojim sikanjem tudi na daljavo plaši ljudi. Vaščani ne vedo, kaj bi. Nekega dne pride v vas sadhu in prosijo ga, naj posreduje. Sadhu se odpravi h kači in jo zelo prijazno nagovori.

»Tiste kmete moraš pustiti na miru. Niso hrana zate. Ne ogrožajo te. Zakaj jih torej ti?« jo vpraša. »Razumem, da moraš jesti miši in majhne gozdne živali, ampak čemu plašiti te uboge kmete? Naredi to zame, prenehaj!«

Kača je pretresena in privoli.

Po letu dni kroženja po deželi se sadhu vrne v vas in obišče kačo. V resnično slabem stanju je, oko ji binglja iz glave, krvavi iz ust in telo ji prekrivajo rane.

»Kaj se ti je zgodilo?«

»O, učitelj, tvoje besede so me popolnoma spremenile. Naredila sem natančno tako, kot si rekel, in zdaj vsi prihajajo sem in me pretepajo s palicami, še otroci lučajo kamne vame. Ampak jaz, učitelj, še naprej ravnam, kot si mi rekel.«

»Tepka!« izbruhne sadhu. »Nikoli ti nisem rekel, da prenehaj tudi sikati.«

Ramakrišna je želel povedati, da je jaz lahko koristen: »Bolje, da mu pomagaš zoreti, kot da ga uničiš. Za varnejše življenje na svetu je malo jaza nepogrešljivega. Zadošča, da se ne jemlje preresno in da veš, da je samo maska.«

Advertisements
Gallery | This entry was posted in indija, mix and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s