Življenje je nihalo med solzami in (na)smehom

Spodaj so posnetki iz “mojega” konca sveta…dva pakistanska in en afganistanski

PRVI – O moji veliki ljubezni – severnem Pakistanu, kjer se dvigajo v nebo osamljeni sedem tisočaki in mikroskopsko življenje spremeljajo oaze natančno obdelanih polj. Tu živijo tudi Kalaši – poslednji staroverci s Hindukuša – o katerih krožijo številni miti, ki so žal sprožili grško kolonizacijo in pritiske lastne države. Vsekakor pa ti “severnjaki” ostajajo preprosti in izjemno gostoljubni. Kalaši, poslednji straoverci s Hindukuša  (klikni)

DRUGI – z avtorjem tega (tudi naslednjega) posnetka in nekaj ostalimi popotniki smo se skupaj učili, plesali, fotkali in uživali najbolj nor sufijski festival, ki sem jih v življenju doživela. Še enkrat bi šla na to absolutno res noro doživetje. Pakistanska parada ljubezni (klikni)

TRETJI – V afganistanski Pamir pa sem si vedno želela, a sem na poti obtičala, ker sem izgbila ves denar. Hm. Ostale pa so sanje o pozabljenem pamirskem vozlu, pot do tja se bo nekega dne tudi uresničila. Od tu je lažji dostop do Tadžikistana, zaradi katerega sem se podala v Azijo, pa nikoli prišla do tja. A naslednjič bo drugače. Insallah. Pozabljeni na strehi sveta (klikni)

Advertisements
Gallery | This entry was posted in afganistan, antropologija, pakistan and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s