KIRGIZIJA in TADŽIKISTAN – v cesarstvu neokrnjene narave in nomadov

Kdo pa še ni slišal za svileno pot? Tu je doma znanost, umetnost, glasba in arhitektura,…. Modra se še spominjate Džingiskana katerih daljni potomci še danes živijo v Kirgiziji in se niso odrekli svojemu prvinskemu načinu življenja. Kaj pa neznan Tadžikistan, kjer so doma gostoljubni in velikodušni ljudje, ki so v svet ponesli civilizacijo s katero se ponašajo v sedanjem Uzbekistanu. Kirgizija in Tadžikistan se ponašata z neokrnjeno pokrajino Tjanšana, Pamirja in Hindukuša, kjer še vedno živijo nomadi. 

Predavanje začnem v modernem in socialističnem glavnem mestu Kirgizije – v Biškeku. Že se privadimo na civilizacijo mest, ko nas pot zanese v nomadsko in divjo notranjost Kirgizije, ki jo  mehko objema pamirsko gorovje s turkiznimi jezeri, rekami barve Soče, pobeljenih vrhovih gorskih verig Tjanšana. Prav tu spoznamo, da so Kirgizi, kljub vpetosti v moderno življenje, še vedno nomadi po srcu. Večina njih se ni odmaknila od tradicionalnega življenja; konj jim je še vedno najboljši prijatelj in potujejo z jurto (okrogli šotor), kjer si v večerih pripovedujejo legende. Le nazadnje se ustavimo pred Kitajsko mejo v karavansarju v visokogorju Tjanšana in to prav tam, kjer se je ustavil tudi Marko Polo.Pot nadaljujemo na uzbeško – kirgiško mejo, v mesto Oš, kjer je cvetela prva civilizacija in kjer so vzniknili številni etnični konflikti in revolucije. Ferganska dolina, kjer se mesto nahaja je slovela po svojih konjih s katerimi je Džingiskan osvojil velik del Azije in tudi del Evrope. Tu je potekala svilena cesta, ki je vodila v Samarkand in tu se nahaja etnično pisan bazar, kjer se prodaja skorajda vse od šivanke pa do pohištva. Že se privadimo na civilizacijo mest, ko nas pot ponovno zanese proti jugu države, proti Tadžikistanu. Pot iz Oša nas bo vodila proti jugu v objem Pamirskega gorovja, kjer prav posebej izstopa Pik Lenina (7135 m) pod katerim živijo kirgiški nomadi in pasejo svoje črede ovac, konjev in jakov; le – tam se bomo pridružili tudi mi. Sledilo bo prečkanje kirgiško – tadžiške meje in osupljiva vožnja po visoki »pamirski cesti«, ki nas bo vodila preko številnih prelazov, turkiznih jezer, etničnih skupin. Prevzeli nas bodo osupljivi razgledi na pogorje visokega Pamirja. Deležni bomo gostoljubnosti domačinov Kirgizov, Tadžikov, Wahkov in etničnih Afganistancev; ki nas bodo seznanili tradicionalnim življenjem, folkloro in glasbo. Zadnji del poti bomo potovali ob afganistanski meji, si ogledali sufijske grobnice, budistične stupe, zoroastrijske templje ognja, več tisoč let stare petroglife, karavanske postojanke, gradove ter se namakali v toplotnih vrelcih…. ter uživali v rodovitni pokrajini in ob čaju. Že se bomo privadili na odtujenost od obilice ugodja, ko se bomo znašli v civilizaciji, v glavnem mestu Tadžikistana, v Dušanbeju,kjer se bomo čudili po sovjetskem vzoru urejenem mestu, največjem kipu Bude ter trdnjavam na tej stari svileni poti. Vse in še več bomo slišali na predavanju.  

S seboj prinesem lokalne izdelke.Predavanje je ob spremljavi glasbe svilne ceste.

Tu se nahaja nekaj fotografij: KIRGIZIJA in TADŽIKISTAN 

Advertisements
Gallery | This entry was posted in kirgizistan, kitajska, predavanja, tadžikistan and tagged , , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s