iz Bhagavadgite

Pred bojem

V spodnjih vrsticah si lahko preberete del pogovora med bogom Krišno in bojevnikom Ardžuno iz Bhagavadgite, ki je del znamenitega indijskega epa Mahabharata.
Prizorišče je bojno polje, nasproti pa si stojita vojski Kurujcev in Pandujcev iz istega rodu. Obe se borita za Hastinapuro – mesto modrosti. Ardžuna, ki pripada Pandujcem, je pred ključno odločitvijo – boriti se ali ne boriti se. Preplavljajo ga dvomi, strah mu šibi kolena, poleg tega pa se ne želi bojevati proti svojim sorodnikom, zato se za nasvet obrne na boga Krišno, ki predstavlja človekov višji jaz oz. njegov nesmrtni del.

Pravzaprav odlomek govori o boju, ki se odvija znotraj vsakega posameznika. Vsak človek ima svoje ”Pandujce” oz. vrline in ”Kurujce” oz. pomanjkljivosti, vsak človek v sebi nosi nebo in zemljo – in vsak človek ima v svojem vsakdanjem življenju nešteto priložnosti, da se spopada s tistim, kar ga privezuje na tisto nižje v njem in kar mu onemogoča, da s pomočjo spoznanja premaga dvome in strahove, ki vedno znova strižejo njegove peruti in mu ne pustijo poleteti.

Ardžuna: Pripravi moj bojni voz, o Nepremagljivi, zapelji ga med obe vojski, da si ju ogledam, postrojeni, boja željni, s katerima se bom moral spopasti v tej težki bitki. Videti jih hočem, za boj zbrane može, privržence zlega sina Drtaraštre.

Ko tako gledam vse svoje zbrane sorodnike, željne borbe, o Krišna, se mi noge šibijo, lica mi venejo, telo mi drgeta in lasje se mi ježijo. Lok Gandiva mi pada iz rok, noge me ne držijo več in um se mi mrači. /…/ Žrtvovali so svoja imetja in življenja – učitelji, očetje, sinovi, dedje, strici, tasti, vnuki, bratranci in ostali sorodniki. /…/ Kakšno zadovoljstvo mi lahko prinese pobijanje Drtaraštrinega rodu? /…/ Ne bom se boril.

Krišna: Čemu to vznemirjenje, o Ardžuna, nevredno bojevnika, ki te onečašča in postavlja prepreke na tvojo pot do nebeškega kraljestva? /…/ Modrec ne žaluje ne za živimi ne za mrtvimi.

Od vekomaj obstajam in tudi ti sam in vsi ti vladarji so od vekomaj in vsi skupaj bomo tudi v prihodnje bomo večno obstajali. Tako kot Prebivalec telesa (nesmrtna duša, op. prev.) prehaja skozi otroštvo, zrelo dobo in starost v tem istem telesu, tako prehaja tudi v druga telesa. /…/

Vedi, da je tisto, kar prežema vesolje, neuničljivo. Nihče ne more uničiti tega nespremenljivega bitja. Telesa so začasna, tisto, kar jim daje življenje, pa večno, neuničljivo in neskončno. To, kar je, nikoli ne bo prenehalo obstajati, to, česar ni, pa ne bo nikoli obstajalo. Zato se bori, o Bharata. /…/

Kakor človek stara, ponošena oblačila nadomesti z novimi, tako Prebivalec telesa odvrže ponošena telesa in si nadene nova.

Orožje ga ne more raniti, ogenj ga ne more opeči, voda ga ne more zmočiti, veter ga ne more izsušiti. Je večen, vseprisoten, trden, negiben, prastar. /…/ Torej ni za kom žalovati.

Če izpolnjuješ svojo dolžnost, se nimaš česa bati, kajti za viteza ni pomembnejše stvari od boja za pravico. Blagor vitezu, ki se mu ponudi takšen boj. /…/ Zato vstani in se odloči za boj, o Kuntin sin.

Delovanje

V prejšnjem “odlomku” za dušo ste si lahko prebrali odlomek iz indijskega epa Mahabharata, v katerem je Ardžuna pred ključno odločitvijo o tem, ali se bo boril ali ne. Krišna ga pouči o tem, da je za premagovanje dvomov in strahov potrebno spoznanje.

Vendar pa ni dovolj samo spoznati, temveč je treba tudi delovati. Spoznanje je sicer neobhodno, saj nam omogoča, da v sebi prepoznamo Kurujce in Pandujce. Šele nato namreč lahko izberemo, na katero stran se bomo postavili, in začnemo delovati. Kajti ni dovolj samo delovanje, ampak mora biti delovanje tudi pravilno.

V spodnjem odlomku Krišna še dodaja, da bi moralo biti gonilo pri delovanju dolžnost oz. svobodna volja posameznika in ne njegove nagonske zahteve oz. želje. Plemenit človek namreč ne deluje zaradi želje po dobičku, temveč iz dolžnosti in plemenitosti.

Krišna: Tvoja dolžnost je delovanje in ne sadovi tvojega delovanja. Nikoli naj ne bo gibalo tvojega delovanja osebna korist in nikoli ne zapadi v nedelovanje. /…/ Deluj ne glede na uspeh ali neuspeh.

Človek, ki je dosegel spoznanje, je odvrgel želje, ki jih je nosil v svojem srcu in našel zadovoljstvo le v atmanu (nesmrtna duša, opr. prev.). Tak človek vselej ohrani mir kljub težavam in tegobam. V njem je splahnela vsaka želja po trenutnih zadovoljstvih; izginile so strasti, strahovi in jeza. Takšen človek je modrec trdnega uma. Tisti, ki ga nič ne privezuje, ki se ne radosti v sreči in ne sovraži v nesreči, je pravi modrec. Ko takšen človek svoja čutila umakne iz zunanjega sveta in jih potegne vase kot želva svoje ude, pomeni, da trdno stoji na svojih spoznanjih. /…/

Če se človek prepusti, da ga nosijo spremenljiva čustva, se modrost prevaža na barki, ki jo nosi veter po valovitem morju. Zato, o Mogočni, lahko do pravega spoznanja pride samo tisti, ki je svoja čutila popolnoma ločil od zunanjih vtisov. Kar je noč za vsa bitja, je budno stanje za modreca; kar ima vsakdo za budno stanje, je za modreca, vidca noč. Mir bo dosegel le tisti, v katerega vse želje vstopajo kot reke, ki pritekajo v nespremenljivi ocean, in ne tisti, čigar gibalo so želje. Tisti, ki je odvrgel vse želje in gre svobodno naprej, brez sebičnosti in nečimrnosti, je dosegel notranji mir. /…/

Ardžuna: Če je spoznanje višje od delovanja, o Krišna, zakaj me siliš v to strahovito dejanje?

Krišna: Obstajata dve poti, kot sem učil že v preteklosti, o Brezgrešni. Prva je pot znanja, druga pa pot delovanja. Nihče se ne more odreči delovanju niti ne more doseči popolnosti tako, da se izogiba delovanju. Ni človeka, ki bi lahko v popolnosti prenehal delovati. /…/ Zato izvršuj svojo dolžnost, ker je delovanje višje od nedelovanja.

link via Nova Akropola

Advertisements
Gallery | This entry was posted in antropologija, indija, članek and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s