PUST – izvor in širši pomen

Pust, to strastno večkrat neukrotljivo doživetje na katerega čaka prav vsak med nami zaznamuje predhodno obdobje oz. trenutek prebujanje iz zimskega spanja. Pust je prisoten v vseh kulturah: pri nas mu pravimo pust, v evropskih državah karneval, pri Indijcih se imenuje Holi, ko se oblivajo z vodo in barvami; najbolj znam med vsemi pa je brazilski karneval. Prav pust pa nenadoma pretrese dušo ob koncu zimskega obdobja. Vznemirja in sili h divjanju in h sprostitvi obnovljenih moči, ki so bile potisnjene stran zaradi zimske otopelosti, saj zima je čas, ko spijo vse naravne sile. Prav naši predniki so živeli v stiku naravo, se pokorili naravnim nagonom in sledili njenim spremembam, so dobro poznali ta klic – klic narave. V tem času se namreč vitalna moč narave začenja prebujati in se podobno kot v indijski kulturi slikovito (pustno) predstavlja z močjo kundalini, ko se prične bujno prebujati in bohotiti.

Pust izhaja iz besede post in se nanaša na dan pred pepelnično sredo oz. na pepelnico samo. Od tega dneva naprej so se ljudje držali strogega 40 dnevnega posta – vse do Velike Noči. Tudi italijanska beseda karneval ima enak pomenski izvor carne levar, kar pomeni odvzeti meso. Cerkvene oblasti pa so odredile obdobje pred strogim postom za pustno obdobje. Ob raznih krajih se pust začenja ob različnih datumih: 1. januarja, 2. februarja, ob Gospodovem razglašenju. Na italijanskem jugu pa recimo 17. januarja, ko se podrejo jaslice in se z zelenimi vejami lovora in mišjega trna, rastlinama posvečenima Dionizu, pripravi ogenj na katerem se pečejo klobase. Prižigajo se tudi kresovi. Različne vrste predkrščanskih, arhaičnih ritualov, ki so se v Evropi izročali iz roda v rod, izvirajo iz starih poljedelskih plodnostnih obredij in so jih izvajali v pretežno arhaičnih moških družbah. Naši predniki so v teh ritualih verjetno najprej poskušali predstavljati zmanjšano moč sonca, ki se začenja v začetku pomladi postopoma vračati. Razigrano veselje, smeh in maskiranje so nekoč imeli drugačen pomen od današnjega. Namen hrupa in smeha naj bi bil odganjati zle duhove. Maske, ki so predstavljale zlasti živali, tako v obliki balzamirane živalske glave ali samo njenih rogov naj bi izbrane predstavnike plemen simbolično približale totemskim živalim, ki naj bi pri božanstvih posredovale za splošno blaginjo. Nekatere šeme so lahko predstavljale tudi duhove rajnih prednikov. V času podobnih obrednih praznikov se je navidezna spolna razuzdanost podrejala obrednim pravilom zemeljske rodovitnosti. Tudi ta praznik, pust namreč, proslavlja in potrjuje podobno kot Božič in Velika noč, prehod iz mračne zime v pomladno prerojenje narave in ponovne rasti sončne moči. V stari Grčiji pa so praznovali velike Dionizije, ki ga enačimo s pustom, ki po svoji divjosti in rajanju spominja na omenjeno božanstvo ekstaze, vina in rodovitnosti ter nedotaknjene narave – na Dioniza.

Od kod pa naj bi izhajala beseda maska. Nekateri jezikoslovci menijo, da izhaja iz arabske besede maskara, kar pomeni lutko. Drugi pa pravijo, da izhaja iz germanske oz. langobardske besede maska, ki naj bi pomenila hudobnega duha – čarovnico. Italijani so uporabljali za označevanje demona – hudobnega duha preminulih – besedo larva, ki jo potem v srednjem veku najdemo v dvojnem pomenu. Tako demona kot maske. Veliki pesnik Dante jo je uporabil s pomenom maske, medtem ko je pri Tassu maska označevala prikazen. Vemo, da se človek, ko si nadene masko nekako spremeni. Dovoljeno se mu zdi počenjati nekaj, česar si v normalnem življenju ne bi upal. Spremeni se sploh v nekaj drugega. Prevzameta ga demon ali duša rajnega ali celo totemske živali. Danes vemo, da je demon le projekcija človeških afektivnih impulzov. Pračlovek je svoj emotivni naboj projiciral in spreminjal v namišljena bitja. S temi se je srečeval v vsakdanjem življenju, jih premagoval in jim podlegel. Večkrat se zgodi, da človeku popustijo živci in tedaj pravimo, da je tak človek »iz sebe«. Takrat se pred nami pojavi demon – izraz dualizma oz. boj telesa in duše. Maska takrat skrije človeka in razkrije demona, ki biva v nas. Vemo, da se človeški animus nenehno razvija iz oddaljenih prvobitnih človeških kultur, ki so v njem stratificirane do današnje dobe. V kulturah kot je grška poznamo Dionizov kult; pri Egipčanih kult Ozirisa; pri Rimljanih Bakhusa, ki nam lahko najbolje razjasnijo skrivnost sodobnih pustnih navad. Glede maske pa lahko še omenim, da je bila ena od Dionizovih simbolov, tudi grška tragedija je bila povezana s tem kultom Dioniza –  kar naj bi dobesedno pomenilo »petje kozla«. Antični častilci tega božanstva (Dioniz) so žrtvovali kozla in pili kri te živali, kar je še vedno prisotno med šamani v severnem Pakistanu, natančneje med Hunzakuti in Kalaši. To je bila tudi običajno praksa v Osrednji Aziji. Pitje žrtvovane živali naj bi jih intimno prepojilo z božanskim bistvom. Pozneje so kri zamenjali z rdečim vinom (zato je Dioniz tudi bog vina), kar spominja na poznejšo krščansko evharistijo. Zanimivo je, da so se jagode rdečega grozdja imenovale: Horusove oči.

Poglejmo si sedaj na kratko legendo, ki opisuje življenje Dioniza. V tebansko princeso Semelo, hči Kaduna in Harmonije, se je zagledal Zevs in dekle je zanosilo. Hera, Zevsova žena, boginja žensk in materinstva, pa ni prenesla moževega varanja in se je zato maščevala nad Semelo. obetavno deklico in ji poslala Zevsa v vsej njegovi luči. Tega pa Semela ni prenesla in je zgorela. Zevsu je le uspelo rešiti svojega sina tako, da ga je iztrgal iz materinega telesa in si ga vsadil v stegno. Otrok je v egipčanske Tebe prišel na svet z rožički (zato kozel) s katerimi je prerezal Zevsovo kožo in mu mnogokrat pravijo tudi »rojen iz stegna«. Ne pozabimo tudi, da ob rojstvu Dioniza dežuje in dež zaznamuje pomlad oz. spremembo stanja. Legenda tudi pravi, da je bilo Dionizijevo življenje zelo razgibano in da je pripotoval celo do Indije ali bolj natančno do reke Ind in da ji je prav on nadel sedanje ime Indus oz. In Dios, kar omeni sin boga.

Hera je tega Zevsovega sina sovražila in mu poskušala na vse načine škodovati. Proti njemu je poslala kačo Anfisibeno – mavrično kačo z glavo na obeh koncih telesa. Dioniz pa jo je umoril z vitico. Med svojem potovanjem je Dioniz delal vsakovrstne čudeže. Iz šibja je potočil rdeče vino, kar je bil povod, da so ga imeli za izumitelja vina; raztrgal je ovco in jo čudežno oživel nazaj itd. Dionizov mentor je postal Hermes (bog trgovine, popotnikov, zdravilstva in prevarantov) in ga odpeljal na čudovit lep otok v mesto Nysa, kjer so zanj skrbele nimfe (so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna) in najade (vodene nimfe, ki so gospodarile nad potoki, izvori, rekami in fontanami).

Sestre Najade in Plejade so čas preživele v nenehni žalosti in joku. Prav pa simbolizira blagodejni pomladanski dež pomemben za rodovitnost zemlje. Sedmerico Plejad so v Dionizovem mitu upodabljali tudi v obliki grozda. Dioniza je kasneje vzgajala Palastitonika in na njegovi poti so ga vedno spremljali Seleni, Satiri in zlasti blizu so mu bile Makatije, ki so uglašujoče igrale na različna glasbila kot je tamburin ali flavta. Njegov voz so vlekli tigri, pantri in risi.

Dioniza so predstavljali hkrati kot starega in mladega oz. kot mladeniča skodranih las ogrnjenega v rdeče ogrinjalo. Pravili so da je imel dve materi: Semelo in Zevsa; in prav zaradi tega so ga imeli za hermafrodita. Na splošno je  bil ogrnjen v leopardovo kožo in za žezlo mu je bila palica, ki je bila okrašena z grozdjem ali bršljanom.

V boju s Titani so ga premagali in raztrgali na kose. Prosatena pa je našla njegovo še utripajoče srce in ga takoj nesla h Zevsu, ki je Dioniza čudežno oživel. Pripoveduje se, da je imel Dioniz sina z imenom Safilo, kar v grščini pomeni trta.

Advertisements
Gallery | This entry was posted in antropologija, slovenija, članek and tagged , , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s